Primorsko-notranjska statistična regija šteje 53.092 prebivalcev in se razprostira na 1.456 km2, kar predstavlja 7,2 % površine Slovenije oz. eno izmed manjših regij v Sloveniji. Regija obsega območja šestih občin in sicer: Bloke, Cerknica, Loška Dolina, Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna. S 36,5 prebivalca na km2 je ena izmed najredkeje poseljenih regij v Sloveniji.

Med najbolj očitnimi prednostmi Primorsko-notranjske regije je prav gotovo njena ugodna geografska lega, ki ponuja veliko priložnosti za razvoj, tako regijskega gospodarstva kot širšega družbenega razvoja v regiji. Primorsko-notranjska regija se nahaja ob štirih, sicer gospodarsko bolj razvitih slovenskih regijah ter v neposredni bližini osrednjih emitivnih evropskih trgov (Italije, Hrvaške in Avstrije). Struktura prometnih povezav med Primorsko-notranjsko in drugimi regijami je izjemno ugodna, tako zaradi razvitosti državne železniške in cestne infrastrukture, ki omogoča dostop do kar 5-ih večjih gospodarskih centrov v obsegu manj kot 150 km (Trst, Reka, Koper, Nova Gorica in Ljubljana). Ta pozicija regije predstavlja izjemno priložnost za razvoj medregionalnega in mednarodnega sodelovanja na vseh področjih, posledično pa tudi večjo vpetost v širši (evropski) prostor. Med priložnostmi regije za razvoj je zato pomembno izpostavljeno mednarodno sodelovanje v smislu internacionalizacije regijskega gospodarstva, pa tudi v smislu povezovanja s širšim evropskih prostorom, z namenom oblikovanja partnerstev in sodelovanja na različnih področjih.

Regija sodi v skupino gospodarsko manj razvitih regij in k slovenskem BDP prispeva le 1,8 %. Obstoječa podjetja v regiji v glavnem izdelujejo izdelke/ storitve z nizko dodano vrednostjo in so v večini proizvodno naravnana. V podjetjih je zaznati nizko stopnjo inovativnosti in inovacijske kulture, posledično pa je podpovprečna tudi dodana vrednost na zaposlenega. Kot priložnost za razvoj se zato kažejo spodbujanje inovacijske kulture v podjetjih, vlaganja v raziskave in razvoj ter sodelovanje podjetij z institucijami znanja tako znotraj kot izven regije. Do sedaj premalo raziskana priložnost pa je tudi povezovanje podjetij z ostalimi sektorji (javni in nevladni sektor), ki regijskemu gospodarstvu omogoča generiranje invencij v smeri zelenih delovnih mest, družbene odgovornosti in socialnega podjetništva.

Zaradi bližine večjih gospodarskih centrov in slabše razvitega regijskega gospodarstva, ki ga zaznamuje tudi akutno pomanjkanje delovnih mest, še posebej za visoko izobražene kadre, je v regiji zaznati visoko stopnjo mobilnosti delovno aktivnega prebivalstva v sosednje regije ter t. i. »beg možganov«, kar negativno vpliva tudi na razvojno-inovacijski potencial v regijskih podjetjih.

Med ostalimi prednostmi regije gre omeniti relativno dober socialni položaj prebivalcev Primorsko-notranjske regije, imamo namreč dobro socialno-zdravstveno institucionalno okolje. V regiji imamo raznovrstno ponudbo na področju kulture in športa, dodaten element zagotavljanja kakovosti življenja pa prav gotovo predstavlja raznolika in dobro ohranjena narava z visoko stopnjo ohranjenosti biotske raznovrstnosti, ki je značilna za območje Primorsko-notranjske regije. Gre za občutljivi naravni prostor (predvsem zaradi kraške kamninske podlage), ki ga zaznamuje tudi vedno intenzivnejše zaraščanje kulturne krajine, razdrobljenost gozdnih posesti in neustrezno gospodarjenje z gozdovi. Prav zaradi tega mora regija nujno zasledovati tiste priložnosti, ki zagotavljajo trajnostni razvoj v regiji, s sočasno skrbjo tako za naravno kot tudi družbeno okolje. Priložnost za to je v razvoju novih izdelkov in storitev z uporabo okolju prijaznih tehnologij in materialov na področju podeželja, lesarstva in tudi turizma. Slednji v zadnjih letih beleži porast, ob v svetovnem merilu popularni Postojnski jami, ohranjeni naravni dediščini in bogati kulturni dediščini v regiji ter ob vedno bolj prepoznavni znamki Zeleni kras pa se priložnosti kažejo v spodbujanju oblikovanja inovativnih turističnih produktov, dostopnega turizma, izobraževalnega turizma, eko-kampinga, podeželskega turizma itd.