Primorsko-notranjska regija je imela v letu 2020 53.092 prebivalcev, kar predstavlja 2,5 % vseh prebivalcev Slovenije. S 36 prebivalci/km2 predstavlja najredkeje poseljeno regijo v Sloveniji. Delež žensk je 49,3 %, delež moških pa 50,7 %.

Prebivalstvo v regiji postaja vse starejše. Povprečna starost prebivalcev se je zvišala iz 42,6 let (v letu 2013) na 44,2 let (v letu 2020). Prav tako se povečuje indeks staranja, ki je bil v letu 2020 139,8 (v letu 2013 je znašal 121,2), kar pomeni, da je na 100 oseb, mlajših od 15 let, prebivalo 139,7 osebe, ki so bile stare 65 let ali več.

Nadaljevanje trenda staranja prebivalstva pomembno vpliva na razmere na trgu dela kot tudi na potrebo po storitvah, ki zagotavljajo višjo kakovost življena v starosti (pomoč na domu, dolgotrajna oskrba starejših ter ostale socialne in zdravstvene storitve). V obdobju epidemije COVID-19 se je izkazalo, da temeljito prenovo potrebuje tudi zdravstveni sistem, potrebna so vlaganja v infrastrukturo in opremo, prav tako pa v izboljšanje in razvoj ter dostopnost preventivnih in kurativnih zdravstvenih storitev (zdravstvo, socialne storitve, oskrba starejših itd.). Gre za dejavnik, ki znatno pogojuje aktivnosti na obravnavanem razvojnem področju in pomembno vpliva tudi na stopnjo uspešnosti pri uresničevanju razvojnih načrtov.

Na področju izobraževanja in usposabljanja ugotavljamo, da se v regiji zmanjšuje število prebivalcev vključenih v terciarno izobraževanje, kar je nasprotno od zastavljenega cilja: v letu 2013 je bilo v regiji 2.366 študentov, kar predstavlja 4 % vseh prebivalcev, v letu 2020 pa kar 609 manj (1.757 študentov) oz. le še 3,3 % vseh prebivalcev v regiji. V preteklem programskem obdobju se je sicer v regiji povečalo število izvajalcev izobraževalnih programov v regiji (iz 2 v letu 2013 na 5 v letu v letu 2020), prav tako tudi število izobraževalnih programov (iz 42 v letu 2013 na 70 v letu 2018 in na  v letu 2020), kar je spodbudno.

Med razvojnimi izzivi torej ostaja skrb za zagotavljanje visoko izobraženih in kompetentnih kadrov, ki bodo prilagojeni potrebam delodajalcev. Tako v zasebnem, družbenem kot profesionalnem življenju se bomo morali prilagoditi tehnološkemu razvoju, kar terja izboljšanje digitalnih kompetenc za vse prebivalce. Še vedno bomo spodbujali vseživljenjsko učenje in medgeneracijsko sodelovanje, ki posledično vplivata na izboljšanje socialne vključenosti ter krepitev kompetenc ter znanja.

Delovna aktivnost regijskega prebivalstva je v primerjavi z letom 2013 narastla (32,2 % v letu 2013 v letu 2020 stopnja delovne aktivnosti znašala 69,9%), stopnja registrirane brezposelnosti v regiji pa se je iz 12,8 % v letu 2013 zmanjšala na 8,3 % v letu 2020. Odstotek brezposelnih v starostni skupini nad 50 let se je, tako kot splošna stopnja registrirane brezposelnosti, zmanjševal in je bil septembra 2020 9,3 %. Podatek kaže na še vedno prisotno problematiko zaposlovanja starejše delovne sile: ta skupina postaja vedno številčnejša, kar nakazuje na pomembnost obravnave te kategorije delovne sile.