Primorsko-notranjska regija se ponaša z ohranjeno naravno in kulturno krajino, kar 54 % območja sodi v Naturo 2000. Je pretežno ruralna regija z najnižjo gostoto poseljenosti v državi.  

Pogoji za kmetovanje v regiji so precej neugodni predvsem z vidika neugodnih naravnih pogojev, neugodne posestne strukture kmetijskih gospodarstev ter starostne strukture nosilcev kmetijskih gospodarstev. Še vedno se soočamo z nizko produktivnostjo (tržnih viškov praktično ni) in specializiranostjo na kmetijah. Število kmetij se je še zmanjšalo.  Leta 2016 je v primerjavi z letom 2010 za skoraj 16 odstotkov manj kmetij. Prav tako se je nekoliko zmanjšalo število kmetijskih zemljišč v uporabi. Še naprej prevladuje živinorejsko kmetovanje.

V letu 2019 je bilo registriranih 266 ekoloških kmetij, kar je za 65 odstotkov več kot leta 2012. Od teh jih je dobrih 98% usmerjenih v živinorejsko kmetovanje in le dober odstotek jih prideluje zelenjavo. Kljub temu pa imamo zgolj 19 kmetij z registrirano dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, ki opravlja storitev zakol živali in predelavo mesa ter 16 kmetij s predelavo mleka. Med razvojnimi izzivi še naprej ostaja potreba po razvoju predelave in razvoju produktov z dodano vrednostjo, ki bi lahko prinašala tudi nova delovna mesta. Enake potrebe se kažejo na področju zelenjadarstva in sadjarstva. Nekaj napredka je bilo narejenega pri povezovanju in sodelovanju lokalnih ponudnikov za skupni nastop na trgu. Vzpostavljen je distribucijski center, ki povezuje lokalne ponudnike predvsem pri oskrbi javnih zavodov, v delnem obsegu količin, ki sodijo med izločene sklope javnih naročil. Med ključnimi izzivi je tudi zagotavljanje naslednikov na kmetijah oz. prevzem kmetij in nadaljevanje s to dejavnostjo, saj se mladi odločajo za druge poklice oz. se izseljujejo.

Primorsko-notranjska regija je pretežno podeželska, kar pomeni, da več kot 50 odstotkov prebivalstva živi na podeželju. Na področju razvoja podeželja je eden od indikatorjev razvoja tudi vlaganje s sredstvi Programa razvoja podeželja (PRP). Ker se ukrepi PRP po posameznih programskih obdobjih razlikujejo, lahko primerjamo samo skupno vsoto prejetih sredstev. Le ta je v programskem obdobju 2007-2014 znaša skoraj 50 milijonov evrov, v minulem programskem obdobju pa skoraj 33 milijonov evrov, kar je znatna razlika. Kot dober instrument za razvoj lokalnega okolja se je izkazal CLLD s  projekti »od spodaj navzgor«. V obdobju 2007-2014, ko se je izvajal instrument Leader (Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja), je bilo na območju izvedenih projektov v vrednosti skoraj dveh milijonov evrov. V programskem obdobju 2014-2020 pa so se ta sredstva podvojila (skoraj 4,1 milijon evrov). Dodana vrednost tega instrumenta je tudi v tem, da so ga sprejeli različni deležniki na območju, saj so pri projektih sodelovali tako lokalne skupnosti, manjša podjetja, nevladne organizacije, kot tudi kmetije in fizične osebe. Odobreni in izvedeni so projekti, ki prispevajo neposredno k razvoju lokalnega okolja iz katerega je tudi bila podana pobuda, kar pomeni tudi neposreden učinek. Največ projektov je bilo izveden na področju razvoja osnovnih storitev (predvsem s področja razvoja turizma in kulturne dediščine), ustanavljanje novih delovnih mest (predvsem razvoj novih produktov in storitev), vključevanje mladih, žensk in drugih ranljivih skupin (okrepitev medgeneracijskega sodelovanja in socialne aktivacije), najmanj pa s področja varstva okolja in naravne dediščine. Pri pripravi lokalnih strategij je treba slediti razvojnim izzivom kot npr. digitalizacija in razvoj pametnih vasi ter se prilagoditi potrebam, predvsem demografsko-socialnim in okoljsko-podnebnim.

Več