Dogovor za razvoj regij je izvedbeni dokument, s katerim se uresničuje regionalni razvojni program. Določa ga 15. člen Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/2011, 57/2012, 46/2016), skleneta ga pristojno ministrstvo (MGRT) in razvojni svet regije.

Skladno z zakonodajo se pri pripravi dogovora za razvoj regije upošteva načelo skladnega razvoja vseh območij v regiji, vanj se vključuje regijske projekte in sektorske projekte, pri tem pa se mora upoštevati usmeritve ter javnofinančne in časovne okvire za pripravo programskega proračuna države ter že sprejete proračune države in občin.

Kako poteka priprava dogovorov za razvoj regije?

Postopek priprave dogovora za razvoj regije se prične po sprejetju regionalnega razvojnega programa:

• Pristojno ministrstvo povabi razvojni svet regije k pripravi in podpisu dogovora (v nadaljnjem besedilu: povabilo).
• Na podlagi povabila RRA pripravi osnutek dogovora za razvoj regije, ki vključuje regijske in sektorske projekte ter ga posreduje ministrstvu: predlog projekta za uvrstitev v dogovor RRA preveri glede na izpolnjevanje pogojev in skladnosti z merili. Pri tem RRA tesno sodeluje z razvojnim svetom regije (ta potrdi merila, člani razvojnega sveta regije sestavljajo komisijo za izbor projektov, razvojni svet regije potrdi osnutek dogovora, predsednik razvojnega sveta regije pa dogovor podpiše).
• Ministrstvo seznani z osnutkom dogovora pristojna ministrstva ter organizira in vodi usklajevanje med razvojno regijo in pristojnimi ministrstvi, ki se opredelijo o regijskih projektih prek teritorialnega razvojnega dialoga. V okviru teritorialnega razvojnega dialoga pridobi ministrstvo od pristojnih ministrstev predloge dodatnih sektorskih projektov po razvojnih regijah, ki uresničujejo program pristojnega ministrstva za doseganje ciljev na njegovem delovnem področju in tudi pomembno vplivajo na uresničevanje razvojnih prioritet v regiji.
• Do predloga sektorskega projekta, ki ga predlaga pristojno ministrstvo, se opredeli razvojni svet regije tako, da opredeli njegov pomen za doseganje ključnih razvojnih ciljev regije in odloči o njegovi vključitvi v dopolnjen osnutek dogovora za razvoj regije.
• Regijske in sektorske projekte se uvršča v dogovor za razvoj regije s soglasjem razvojnega sveta regije in pristojnega ministra. Projekte iz dogovora se razvršča po prioriteti in se jih izvaja skladno z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi.
• Po izvedenem postopku se sredstva lahko dodeli brez javnega razpisa, z neposredno sklenitvijo pogodbe.

Kakšen je Dogovor za razvoj Primorsko-notranjske regije?

Dogovor za razvoj Primorsko-notranjske regije sta predstavnik MGRT in predsednik Razvojnega sveta Primorsko-notranjske regije podpisala dne 23. 8. 2018. Sledile so še štiri dopolnitve dokumenta, zadnja, Dopolnitev št. 4 k Dogovoru za razvoj Primorsko-notranjske regije je bila podpisana dne 4. 12. 2020. Dogovor za razvoj Primorsko-notranjske regije tako vključuje 9 projektov v skupni vrednosti  30.762.486,15 EUR, od tega 22.569.616,99 EUR EU+SLO prispevka. Gre za sledeče projekte, ki so v večji meri že realizirani:

• Povezovalni vodovod Ilirska Bistrica - Rodik (nosilec: Občina Ilirska Bistrica)
• Izboljšanje stanja naravovarstveno najpomembnejših delov travišč in barjanskih površin na Cerkniškem jezeru in Planinskem polju, KRAS.RE.VITA (nosilec: Notranjski regijski park)
• Mrežni podjetniški inkubator Primorsko-notranjske regije, III. faza (nosilec: Občina Postojna)
• Inkubator v IOC Neverke (nosilec: Občina Pivka)
• Poslovna infrastruktura v IOC Neverke (nosilec: Občina Pivka)
• Kolesarske poti Postojna - Hruševje - Grobišče - Zagon (nosilec: Občina Postojna)
• Izgradnja hodnika in kolesarske steze Cerknica - Dolenje Jezero (nosilec: Občina Cerknica)
• Podjetno nad izzive v Primorsko-notranjski regiji, PONI (nosilec: RRA Zeleni kras)
• Ureditev regionalne ceste R1-212/1118 Cerknica-Bloška Polica (nosilec: DRSI)