V turizmu je v Primorsko-notranjski regiji zaznati znaten napredek. Veliko vlogo pri tem ima uspešno delujoča Regionalna destinacijska organizacija Postojnska jama-Zeleni kras (RDO) in okrepitev občinskih organizacij, pristojnih za turizem ter kontinuirano sodelovanje med obema nivojema.  

Destinacija Zeleni kras je v 2017 v okviru tedanje Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021 pridobila status ene od 34 vodilnih destinacij v Sloveniji. To pomeni, da je destinacija aktivno vključena v razvojne in promocijske aktivnosti Slovenske turistične organizacije (STO) ter upravičena do prijav na razpisih za razvojna in promocijska sredstva, namenjena krepitvi konkurenčnosti destinacij. Pridobljena sredstva so v zadnjih letih predvsem izboljšala digitalno pojavnost ponudbe destinacije Zeleni kras na tujih trgih.

Zaradi povečanih pritiskov na naravno in družbeno okolje, ki jih prinaša povečana rast turizma, se tudi destinacija Zeleni kras sooča s potrebo po še bolj uravnoteženem trajnostnem razvoju ter okrepitvi področja upravljanja destinacije v smislu strateško premišljenega razvoja destinacije in usmerjenega upravljanja vseh elementov ponudbe in povpraševanja. Novi izzivi so narekovali pridobivanje in sprejemanje novih znanj, kompetenc in prioritet. Proces zahteva daljši čas in sistematični pristop, zato je destinacija 2019 pristopila k zeleni shemi slovenskega turizma. Gre za certifikacijsko shemo, ki pod krovno znamko SLOVENIA GREEN združuje vsa prizadevanja za trajnostni razvoj turizma v Sloveniji, destinacijam in ponudnikom ponudi konkretna orodja za oceno in izboljšanje trajnostnega delovanja in skozi znamko SLOVENIA GREEN to zeleno delovanje tudi promovira.

RDO izvaja vse temeljne programske naloge, to je povezovanje turističnih ponudnikov, razvoj integralnih turističnih produktov, organiziran skupen nastop na turističnih trgih, digitalni marketing, upravljanje lokalne vodniške službe ter usposabljanje deležnikov v turizmu.

Od leta 2018 je RDO registrirana za opravljanje dejavnosti organiziranja turističnih aranžmajev (organizator potovanj) in dejavnosti prodaje turističnih aranžmajev (turistični agent), kar omogoča razvoj in prodajo lastnih nišnih prodajnih programov, namenjenih specializiranim ciljnim publikam.

Rast ključnih turističnih kazalnikov, pomanjkanje kapacitet za zahtevnejše goste

Podatki kažejo na ugodne trende regijskega turizma, kar je v pretežni meri posledica izrazito ugodnih globalnih trendov turistične dejavnosti v svetu. Destinacija sicer ostala pretežno tranzitno naravnana, kar se kaže v primerjavi med številom dnevnih obiskovalcev in številom prihodov oziroma nočitev.

Regija beleži izrazit porast dnevnih obiskovalcev, ki jih ustvarijo največje znamenitosti regije (Postojnska jama, Predjamski grad, Park vojaške zgodovine, Križna jama). Izjemen napredek je bil v zadnjih letih dosežen pri številu nočitev, pri čemer se počasi, a vztrajno povečuje tudi povprečna doba bivanja, ki za leto 2022 znaša dobra 1,6 nočitve. Pri tem prednjači občina Cerknica s povprečno dobo bivanja 3 dni, najizraziteje prehodna pa je občina Postojna, ki ustvari tudi največ nočitev.

Število ležišč v vseh nastanitvenih kategorijah se povečuje in sledi povečanemu povpraševanju, pri čemer je cilj destinacije predvsem razvoj kapacitet za zahtevnejšega gosta kot naše primarne ciljne skupine (domače in pristne butične nastanitve, ki nudijo mir in sprostitev v naravnem okolju).

Največji aduti, po katerih je destinacija prepoznavna:

• narava, jame, gozdovi – gozdnati kras,
• zeleni turizem, eko turizem, butičnost,
• raznolike možnosti aktivnega oddiha v naravi (kolesarjenje, pohodništvo, jamarstvo, čolnarjenje, ribolov).

 Turizem v regiji se sooča predvsem z naslednjimi izzivi:

• premajhna prepoznavnost destinacije glede na njeno ciljno pozicioniranje (namenjena turistom, ki jih zanima doživljanje narave skozi aktivnosti ali pridobivanje novih znanj in izkušenj),
• premalo strateško načrtovanje in sledenje usmeritvam trajnostnega turizma v praksi (še posebej pomembno ob vstopu destinacije v Zeleno shemo slovenskega turizma),
• odsotnost strateškega načrtovanja večjih infrastrukturnih projektov v turizmu (javni-zasebni sektor; občinski-regijski nivo),
• nezadostni kadri (razvojno-strateški, gostinci, kuharji, tržniki) in nesistematični razvoj kadrov,
• prometna preobremenitev nekaterih točk obiska (npr. Predjamski grad je problematična točka z  vidika preobremenjenosti motornega prometa v sezoni in neurejene javne infrastrukture, parkirišča, dostop, WC) v neposredni okolici.

Več: RRP Primorsko-notranjske regije 2021-2027