22.04.2024

Z letošnjim letom se v vseh slovenskih regijah začenja priprava regionalnih prostorskih planov (RPP). Na uvodnem posvetu, 17. aprila, smo zato osvetlili izhodišča za različne vsebine, ki jih je potrebno umestiti v prostor. Predstavnike gospodarstva, kmetijstva, gozdarstva, turizma, varovanja narave, načrtovalce prostora, svetovalce, mlade in zainteresirano javnost smo želeli spodbuditi k skupnemu razmišljanju, kakšno regijo si želimo v prihodnje. Poudarek je bil na dejavnostih, ki naj bi imele prednost pri umestitvi v prostor in identifikaciji ključnih območij za njihovo realizacijo. Naš cilj je tudi razumevanje izzivov in priložnosti, ki jih prinašajo različna razvojna področja, in spodbujanje dialoga med deležniki.  Številčna udeležba na posvetu pa dokazuje, da se v regiji zavedamo strateškega pomena načrtovanja rabe prostora.

Mag. Boštjan Požar, direktor RRA Zeleni kras, je uvodoma predstavil gospodarsko in razvojno stanje v Primorsko-notranjski regiji ter poudaril pomen zagotovitve prostora za gospodarsko rabo in investicij za zmanjšanje razvojnega zaostanka regije za bolj razvitimi regijami.

Namen in vsebino RPP je predstavila dr. Dunja Mahne. Kot je povedala, se v RPP uskladijo in določijo cilji in prednostne naloge prostorskega razvoja; mesta, druga urbana naselja in morebitna druga naselja, ki so pomembna za razvoj regije ter njihova vloga in okvirna območja za njihov dolgoročni razvoj; širša mestna območja; zasnova omrežij družbene infrastrukture; zasnova omrežij gospodarske javne infrastrukture; zasnova stanovanjskih območij; prednostna območja za razvoj posameznih dejavnosti, pomembnih za regijo; zasnova zelenega sistema regije ter povezave s sosednjimi območji.

Strokovne podlage za RPP pripravi Ministrstvo za naravne vire in prostor. RRA Zeleni kras pa kot pripravljavec RPP vodi postopek priprave RPP in skrbi za usklajevanje interesov med državo in občinami s sodelovanjem vseh relevantnih udeležencev pri urejanju prostora.

Po predstavitvi izhodišč sta sledili skupinska in fokusirana razprava v tematskih skupinah s plenarno predstavitvijo.

Gospodarstvo v regiji predstavlja drugo najmanjše po številu GD in BDP v državi, z 1,8 odstotka nacionalnega BDP je proizvodno naravnano z nizkim deležem vlaganj v raziskave in razvoj; dohodek na zaposlenega in povprečna bruto plača sta pod slovenskim povprečjem.

V regiji imamo 217,53 hektarjev gospodarsko-obrtnih con, vendar komunalno opremljenih prostih parcel skorajda ni; obstoječi občinski prostorski načrti so določeni, vendar je za večje investitorje postopek priprave občinskih podrobnih prostorskih načrtov predolg, za manjše pa stroškovno nevzdržen. Kljub izzivom v infrastrukturi in prostorskem načrtovanju povpraševanje po prostoru v gospodarskih conah, kot sta Podskrajnik in Plama, ostaja.

V regiji se soočamo s pomanjkanjem stanovanj za nakup in najem ter gradbenih parcel ter s cenami, ki so neskladne s prihodki. Anketa občine Ilirska Bistrica kaže na izjemen interes za najem neprofitnih in profitnih stanovanj, trend zgoščevanja poselitve ob prometnih koridorjih pa ob tem vodi v praznjenje bolj oddaljenih območij.

Pogoji za kmetovanje so v regiji slabši, močno je prisotna govedoreja, ki jo kmetijska politika tudi načrtno spodbuja, medtem ko lokalna samooskrba ostaja vprašljiva. Velik problem pa predstavlja tudi zaraščanje kmetijskih zemljišč. V območnih enotah Postojna in Sežana je v zadnjih desetletjih prišlo do znatnega povečanja gozdnih površin, za 21 odstotkov v 50 letih v Postojni in za 19 odstotkov v 30 letih na območju Brkinov v Sežani. Lastniška struktura gozdov je razdrobljena - velikost gozdnih posesti je 5,1 hektarjev v Postojni in 2,14 hektarjev v Sežani.

Večji del regije sodi v območje Natura 2000, kjer so zaščitene ogrožene rastlinske in živalske vrste in vključuje zavarovana območja, kot so Rakov Škocjan, Planinsko polje, Notranjski park, Krajinski park Pivška presihajoča jezera in vplivno območje UNESCO za Škocjanske jame. V regiji so tudi gozdni rezervati, kot je Snežnik kot del UNESCO dediščine ter številne jame in udornice. Regija velja za zibelko speleologije in speleobiologije.

Turizem v regiji je organiziran pod znamko Zeleni kras, ki združuje občinske zavode in spodbuja trajnostni razvoj v okviru Zelene sheme slovenskega turizma s certifikatoma, kot sta Slovenia Green Bronze in Slovenia Green Gold za občino Postojna.

Predstavnike gospodarstva, kmetijstva, gozdarstva, turizma, varovanja narave, načrtovalce prostora, svetovalce, mlade in zainteresirano javnost smo želeli spodbuditi k skupnemu razmišljanju, kakšno regijo si želimo v prihodnje. Posebna pozornost je bila namenjena dejavnostim, ki naj bi imele prednost pri umestitvi v prostor, ter identifikaciji ključnih območij za njihovo realizacijo. Naš cilj je razumeti tudi izzive in priložnosti, ki jih prinašajo različna razvojna področja, in spodbuditi dialog med različnimi deležniki o njihovih perspektivah in predlogih. Številčna udeležba na posvetu dokazuje, da se v regiji zavedamo strateškega pomena načrtovanja rabe prostora.