23.09.2024

Kakšna je prihodnost regije, v kateri je narava bistvenega pomena? To je bilo osrednje vprašanje prvega srečanja »MOŽNOSTI POKRAJINE/POSSIBLE LANDSCAPES«, ki je bilo 17. septembra v Postojni organizirano v okviru projekta PLUS Change za območje Zelenega krasa. Udeleženci srečanja so razpravljali o možnostih za drugačne, nove poslovne modele ter iskali nove priložnosti v povezovanju na področju turizma, prometa in samooskrbe. Dotaknili so se tudi stanovanjske problematike in poudarili, da je v soustvarjanje boljših pogojev za prihodnost nujno vključiti tudi mlade. Med možnostmi za boljše povezovanje pa so izpostavili tudi ustanavljanje zadrug in ustvarjanje skupnih regionalnih kampanj na področju turizma.

RRA Zeleni Kras skupaj z občinami pripravlja regionalni prostorski načrt, ki se osredotoča na pomembne regijske teme kot so turizem, promet, gospodarstvo in stanovanja. Na srečanju v Postojni so poleg arhitektov, krajinskih arhitektov in predstavnikov turizma ter gozdarstva sodelovali tudi predstavniki treh lokalnih skupnosti oziroma občin. O tem, v kakšni regiji si želijo živeti, je razpravljalo tudi pet udeležencev, mlajših od 17 let.

Na delavnici so uvodoma poskušali najti odgovor na vprašanje, zakaj med institucijami v regiji ni dovolj sodelovanja. Ob tem so izpostavili tako zgodovinske in geografske vidike kot dejstvo, da je bila združitev v regijo izpeljana »umetno« in brez krovnega regionalnega upravljanja.

V razpravi o spodbujanju turizma so udeleženci ugotovili, da je v regiji veliko tako zamujenih kot še neizkoriščenih priložnosti. Razvoj na tem področju pa bi lahko bistveno spodbudili z regionalnimi kampanjami ter fizičnim povezovanjem pohodniških in kolesarskih poti med občinami.

Sodelovanje bi lahko prineslo nove priložnosti tudi na področju stanovanjske problematike. Zlasti mladi prepoznavajo tudi možnosti inovativne ekološke gradnje iz bioloških materialov na območjih, kjer tradicionalna gradnja ni dovoljena.

Srečanje je prineslo tudi nekaj idej za spremembo paradigme regijskega gospodarstva. Območje je premajhno, da bi pritegnilo velika industrijska podjetja, takšna usmeritev pa tudi ni v skladu z evropskimi predpisi na področju zelenega dogovora, zato so udeleženci iskali druge zamisli. Spomnili so na velik potencial lesa in sklenili, da mora biti prvi korak odločitev, kakšno industrijo si prebivalci želijo, nato pa sodelovati pri njenem ustvarjanju.

Na srečanju so se dotaknili še ene pereče teme – prometa, saj je javni prevoz v regiji slabo organiziran, govorili pa so tudi o možnostih in priložnostih samooskrbe.

Med srečanjem je postalo jasno, da miselnost »vsak zase« ne deluje več. Zato so na delavnici poskušali začrtati tudi nadaljnje korake za boljše povezovanje. Razmišljali so o ustanavljanju zadrug in drugih oblikah sodelovanja, ustvarjanju skupnih regionalnih kampanj na področju turizma ter razvijanju novih (turističnih) dejavnosti ob upoštevanju edinstvenih prodajnih prednosti. Poudarili so, da je nujno vključiti tudi mlade, ki želijo biti bolj soudeleženi pri ustvarjanju prihodnosti v regiji, kjer živijo.