POZIV ZA PODAJO PRIPOMB: PREDLOG ZAKONA O GOSTINSTVU
23.05.2024
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je pripravilo predlog Zakona o gostinstvu, katerega temeljni cilji so:
- vzpostavitev čim ugodnejšega poslovnega okolja za učinkovit in uspešen razvoj slovenskega gostinskega sektorja z odpravo administrativnih ovir za razvoj dejavnosti in sledenjem sodobnim smernicam razvoja;
- spodbujanje dviga kakovosti slovenske gostinske (prehrambne in nastanitvene) dejavnosti in dodane vrednosti v slovenskem turizmu (katerega ključni del je nastanitvena in gostinska ponudba);
- spodbujanje trajnostnega turizma in podpora drugim strateškim in razvojnim ciljem Strategije slovenskega turizma 2022 – 2028.
Prva rešitev se nanaša na obratovalni čas gostinskega lokala, in sicer se ukinja obveznost prijave rednega obratovalnega časa gostinskega obrata pristojnemu organu občine. S tem se odpravljajo administrativne ovire, gostinski prostor mora obratovati v skladu z objavljenim urnikom v mejah splošnega akta občine.
Druga rešitev se nanaša na obratovalni čas prehrambnih gostinskih prostorov . V zakonu so določene meje rednega obratovalnega časa in meje rednega obratovalnega časa na območju stanovanj. V zakonu je pooblastilo občinam da lahko iz določenih razlogov in do določene mere
prilagajajo meje rednega obratovalnega časa s splošnim aktom, posebej na območju stanovanj zakon določa varovalke. Gostinski prostor lahko obratuje izven mej rednega obratovalnega časa v zakonu oziroma splošnem aktu, če pridobi pisno soglasje občine, ki ga občina izda na podlagi splošnega akta. Razširjene so možnosti za dneve, ko prehrambni gostinski prostor lahko obratuje izven rednega obratovalnega časa brez soglasja občine.
Določene so vrste nastanitvenih obratov, ki so:
- hotel,
- motel,
- penzion,
- prenočišče,
- mladinsko prenočišče,
- gostišče,
- apartma,
- hotelsko naselje,
- apartmajsko naselje,
- planinski dom, drug dom,
- glamping,
- kamp,
- šotorišče,
- postajališče za bivalna vozila,
- nestandardni nastanitveni obrat v naravi (npr. hiška na drevesu, nastanitev v vinskih sodih, ipd.).
Z Zakonom se določa obveznost vpisa nastanitvenega prostora v Register turističnih nastanitev in pridobitev identifikacijske številke nastanitvenega prostora, v primeru nastanitvenega prostora, ki je stanovanje, pa tudi obveznost vpisa in pridobitve identifikacijske številke tudi na nastanitveno enoto.
Večje spremembe so pri oddajanju v kratkotrajni najem. Gre za drugačno ureditev opravljanja nastanitvene dejavnosti v stanovanjih kot je bila določena v ZGos, kjer je imenovana »opravljanje gostinske dejavnosti pri sobodajalcih«. Izvajalca te nastanitvene dejavnosti v stanovanju v predlogu imenujemo ponudnik kratkotrajnega najema. Ponudnik kratkotrajnega najema je še vedno lahko pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in fizična oseba, ki je s tem statusom registrirana v Poslovnem registru RS. Oddaja se lahko stanovanje ali njegov del v enostanovanjski stavbi, dvostanovanjski stavbi ali večstanovanjski stavbi, razen v stanovanjskih stavbah z oskrbovanimi stanovanji. Določena je omejitev števila ležišč glede na vrsto stanovanjske stavbe v kateri se stanovanje nahaja, saj ima število gostov večji vpliv v stavbah z več stanovanji, kjer so kapacitete bolj obremenjene (število parkirišč, uporaba dvigala, komunalna poraba, itd.).10 Pri oddajanju stanovanja v večstanovanjskih stavbah je določen odstop od SZ-1, in sicer se namesto 100 % soglasja etažnih lastnikov zahteva pridobitev soglasja solastnikov, ki imajo več kakor tri četrtine solastniških deležev, vključujoč soglasja vseh etažnih lastnikov vseh posameznih delov, katerih zidovi, tla ali stropi mejijo z njegovo stanovanjsko enoto.
Nova rešitev so tudi bolj določni pogoji za opravljanje nastanitvene dejavnosti v prostoru za drug namen. Določeno je, da se nastanitvena dejavnost lahko izvaja v prostoru za drug namen, ki ga občina s splošnim aktom prepozna kot pomembnega za obogatitev turistične ponudbe občine
oziroma destinacije s stališča trajnosti, avtentičnosti ali inovativnosti ter za celovit razvoj občine. Ker gre za odklon od sistemske ureditve podobno kot pri kratkotrajnem najemu, je potreben utemeljen razlog, potreba občine. S splošnim aktom občina določi pogoje za izdajo soglasja za opravljanje
nastanitvene dejavnosti v prostorih za drug namen. Občina lahko da na podlagi vloge, ki vsebuje tudi uporabno dovoljenje ali drug dokument po predpisih, ki urejajo graditev objektov, ki izkazujejo, da gre za prostore za drug namen, in soglasje vseh lastnikov objektov oziroma zemljišč, za največ 3 leta.
Z Zakonom se ureja Register turističnih nastanitev (22. – 25. člen), ki je predviden kot register vseh nastanitvenih prostorov, tudi stanovanj in njihovih delov, ki se oddajajo v kratkotrajni najem.
V petem delu Zakona so določeni pristojni inšpekcijski organi in upravni ukrepi ter kazenske določbe. Določene pristojnosti so poverjene tudi občinskim inšpektoratom, in sicer nadzor nad izvajanjem določb o:
· obratovalnem času gostinskega prostora (8., 10. in 17. člen);
· posebnih pogojih za opravljanje gostinske prehrambne dejavnost v premičnem gostinskem prostoru (13. člen);
· posebnih pogoji za oddajanje v kratkotrajni najem (19. člen);
· posebnih pogoji za opravljanje nastanitvene dejavnosti v prostoru za drug namen (21. člen).
Zakon določa, da mora pristojno ministrstvo podzakonske akte sprejeti v roku treh mesecev po uveljavitvi zakona. Zaradi potrebe po prilagoditvi, zlasti Registra turističnih nastanitev, je za uveljavitev nekaterih določb določeno daljše prehodno obdobje.
Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko na priloženem obrazcu posredujete do 3. 6. 2024 na elektronski naslov info@zelenikras.si
Za sodelovanje se že vnaprej zahvaljujemo.
DATOTEKE:
